»Naredil sem zapestnico za svojo dveletno hčerko, nato pa sem ugotovil, da so jo ubili.«
»Petnajst dni sem hodila do taborišča s svojimi devetimi otroki. Triletna hči je bila že tako šibka, da sem jo morala pustiti ob cesti. Ničesar nisem mogla storiti, slišala sem le hijene, kako se približujejo.«
»Moja hči ni naredila nič. Ni tatica, poneverjevalka ali morilka. Prosim vse matere naše države, da so glas svojih otrok. Če bomo molčali, nas bodo nadlegovali in nekega dne prišli po nas vse, drugega za drugim.«
»Takoj sva jo šla iskat, pregledala sva celotno območje okoli šotora in v kampu. Potem sva se usedla v avto in začela voziti naokoli ... Nato sva se zavedela, da morava poklicati policijo, ker je preprosto ni bilo nikjer.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju